ČUJEČNOST, UTEMELJENA NA RAZUMEVANJU TRAVME
Praksa čuječnosti je pomembno in koristno orodje. Čuječnost lahko na splošno definiramo kot meditativno prakso, ki poudarja sprejemanje izkušenj v sedanjem trenutku. Namen prakse čuječnosti je dopuščanje vseh misli, čustev in telesnih občutkov, brez da bi jih obsojali, vrednotili ali se nanje navezovali. Učimo se biti prisotni pri notranjih izkušnjah, tako prijetnih kot neprijetnih, in sedeti z nelagodjem ali strahom, ne da bi nas preplavilo. Praksa čuječnosti je varna in neškodljiva, vendar pa lahko osebe z zgodovino travmatskih izkušenj potisne neposredno v središče ran, ki za celjenje potrebujejo več kot samo zavedanje. Sprožijo ali okrepijo se simptomi travmatskega stresa: občutki strahu, ujetosti, vsiljene misli, intruzivni spomini, pretirana čustvena vzburjenost in disociacija – prekinitev povezave med mislimi, čustvi in fizičnimi občutki.
Vsako telo in um sta edinstvena in vsakodnevno prakso čuječnosti lahko prilagodimo na način, ki je za nas najboljši in podporen. Še zlasti za nereguliran živčni sistem je prilagajanje prakse čuječnosti na način, ki prinaša občutek varnosti in stabilnosti, ključna. Večina ljudi si predstavlja čuječnost kot mirno sedenje na tleh v lotos položaju z zaprtimi očmi, “samo” sledenje dihu, popolno stanje brez misli. A vendar lahko ta običajna navodila in klasični okvir za prakso čuječnosti povzročijo občutek čustvene preobremenjenosti in stiske pri posameznikih z izkušnjo travme. Naš dihalni sistem se povezuje z našim simpatičnim živčevjem, ki je pri osebah z izkušnjo travme pogosto v neravnovesju. Čuječnost, utemeljena na razumevanje travme, ki vključuje drugačne izbire in prilagojene prakse, je lahko, če jo vadimo varno, za nas zelo podporna. Na takšen način lahko čuječnost uporabimo kot močno protiutež številnim običajnim posledicam travme, vključno z izogibanjem notranjim izkušnjam, tesnobi, podoživljanju dogodkov, otopelosti in različnim čustvenim sprožilcem. Sčasoma lahko te prakse celo spremenijo ali “ozdravijo” možgane, zmanjšajo velikost amigdale in povečajo sposobnost čelnih režnjev, da opravljajo svoje delo. Za osebe, ki so preživele travmo, je to lahko priložnost, da se usmerijo v svojo izkušnjo sedanjega trenutka na varen način; da se dogodki iz preteklosti ali strahovi za prihodnost ne dogajajo sedaj in da obstajajo načini za obvladovanje čustvene in fizične preplavljenosti.
KAJ JE TRAVMA?
Definicij travme je več. Skozi perspektivo somatskega doživljanja (Somatic Experiencing®) travma nastane kot nedokončan odziv našega živčnega sistema na stresni dogodek, po katerem ni bilo varnega okolja za predelavo in integracijo. Travma se zgodi, ko je organizem obremenjen preko svojih zmožnosti in samoregulacija ni več možna. To se pokaže v temeljni izgubi prožnosti živčnega sistema, kar pomeni, da je umirjanje oteženo, pojavijo se lahko nenadzorovani čustveni odzivi v obliki jeze, panike, strahov, tesnobe itd. To vpliva na kvaliteto življenja, odnosov in zmožnost doživljanja sedanjega trenutka.
Koristne povezave:
KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?
To je uvodni program čuječnosti in je namenjen vsem, ki se s čuječnostjo formalno še niso srečali ali pa bi želeli znova začeti s prakso.
Vabljeni vsi, ki:
OPIS PROGRAMA
Osemtedenski tečaj razvijanja čuječnosti temelji na programih Mindfulness-Based Cognitive Therapy (Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija), Mindfulness-Based Stress Reduction (Na čuječnosti temelječe zmanjševanje stresa) in Trauma-Sensitive Mindfulness (Čuječnost, utemeljena na razumevanju travme). Skozi tečaj bodo udeleženci spoznali polivagalno teorijo, regulacijo in se učili čuječnosti na varen način znotraj svojega tolerančnega okna. Dobro premišljena struktura programa, ki ji sledimo, vodi posameznika po poti raziskovanja, prepoznavanja in učenja zavestnega sprejemanja sebe in svojega doživljanja. Skozi praktične vaje poteka učenje z raziskovanjem, pogovor o izkušnji pa pomaga posamezniku bolj jasno prepoznavati lastne telesne in mentalne izkušnje. Teoretični del tečaja, ki je v skladu s sodobno psihološko znanostjo, posamezniku omogoča, da svoje izkušnje prepoznava tudi na racionalen, razumski način.
Vsako telo in um sta edinstvena in vsakodnevno prakso čuječnosti lahko prilagodimo na način, ki je za nas najboljši in podporen. Še zlasti za nereguliran živčni sistem je prilagajanje prakse čuječnosti na način, ki prinaša občutek varnosti in stabilnosti, ključna. Večina ljudi si predstavlja čuječnost kot mirno sedenje na tleh v lotos položaju z zaprtimi očmi, “samo” sledenje dihu, popolno stanje brez misli. A vendar lahko ta običajna navodila in klasični okvir za prakso čuječnosti povzročijo občutek čustvene preobremenjenosti in stiske pri posameznikih z izkušnjo travme. Naš dihalni sistem se povezuje z našim simpatičnim živčevjem, ki je pri osebah z izkušnjo travme pogosto v neravnovesju. Čuječnost, utemeljena na razumevanje travme, ki vključuje drugačne izbire in prilagojene prakse, je lahko, če jo vadimo varno, za nas zelo podporna. Na takšen način lahko čuječnost uporabimo kot močno protiutež številnim običajnim posledicam travme, vključno z izogibanjem notranjim izkušnjam, tesnobi, podoživljanju dogodkov, otopelosti in različnim čustvenim sprožilcem. Sčasoma lahko te prakse celo spremenijo ali “ozdravijo” možgane, zmanjšajo velikost amigdale in povečajo sposobnost čelnih režnjev, da opravljajo svoje delo. Za osebe, ki so preživele travmo, je to lahko priložnost, da se usmerijo v svojo izkušnjo sedanjega trenutka na varen način; da se dogodki iz preteklosti ali strahovi za prihodnost ne dogajajo sedaj in da obstajajo načini za obvladovanje čustvene in fizične preplavljenosti.
KAJ JE TRAVMA?
Definicij travme je več. Skozi perspektivo somatskega doživljanja (Somatic Experiencing®) travma nastane kot nedokončan odziv našega živčnega sistema na stresni dogodek, po katerem ni bilo varnega okolja za predelavo in integracijo. Travma se zgodi, ko je organizem obremenjen preko svojih zmožnosti in samoregulacija ni več možna. To se pokaže v temeljni izgubi prožnosti živčnega sistema, kar pomeni, da je umirjanje oteženo, pojavijo se lahko nenadzorovani čustveni odzivi v obliki jeze, panike, strahov, tesnobe itd. To vpliva na kvaliteto življenja, odnosov in zmožnost doživljanja sedanjega trenutka.
Koristne povezave:
- https://www.somaticexperiencing.com/about-peter
- https://traumahealing.org/
- https://davidtreleaven.com/
- https://developingchild.harvard.edu/resources/aces-and-toxic-stress-frequently-asked-questions/
KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?
To je uvodni program čuječnosti in je namenjen vsem, ki se s čuječnostjo formalno še niso srečali ali pa bi želeli znova začeti s prakso.
Vabljeni vsi, ki:
- bi želeli začeti s prakso čuječnosti, pa ob tem doživljate neprijetne občutke,
- med prakso čuječnosti doživljate preplavljenost, ki vam onemogoča, da bi s prakso nadaljevali,
- se v življenju soočate z nenadzorovanimi čustvenimi odzivi v obliki jeze, panike, strahov, tesnobe itd.;
- si želite izvedeti več o čuječnosti, utemeljeni na razumevanju travme.
OPIS PROGRAMA
Osemtedenski tečaj razvijanja čuječnosti temelji na programih Mindfulness-Based Cognitive Therapy (Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija), Mindfulness-Based Stress Reduction (Na čuječnosti temelječe zmanjševanje stresa) in Trauma-Sensitive Mindfulness (Čuječnost, utemeljena na razumevanju travme). Skozi tečaj bodo udeleženci spoznali polivagalno teorijo, regulacijo in se učili čuječnosti na varen način znotraj svojega tolerančnega okna. Dobro premišljena struktura programa, ki ji sledimo, vodi posameznika po poti raziskovanja, prepoznavanja in učenja zavestnega sprejemanja sebe in svojega doživljanja. Skozi praktične vaje poteka učenje z raziskovanjem, pogovor o izkušnji pa pomaga posamezniku bolj jasno prepoznavati lastne telesne in mentalne izkušnje. Teoretični del tečaja, ki je v skladu s sodobno psihološko znanostjo, posamezniku omogoča, da svoje izkušnje prepoznava tudi na racionalen, razumski način.